» Sporočamo Vam, da je bil dne 15. februarja 1951 ustanovni občni zbor »Slovenskega kemijskega društva« ki bo združevalo vse kemike v LR Sloveniji. S tem se je spremenila dosedanja organizacijska oblika kemične sekcije Društva inženirjev in tehnikov LRS in razširila v samostojno strokovno in znanstveno društvo«. (Izvlečki iz prvega sporočila »Spoštovanim tovarišem kemikom«)

Prvi predsednik društva je bil prof. Maks Samec (*1881- †1964), član SAZU, začetnik moderne kemije na Slovenskem ter mednarodno uveljavljen raziskovalec. Bil je ustanovitelj kemijskega oddelka na Ljubljanski univerzi ter direktor Kemijskega inštituta. Slovensko kemijsko društvo je vodil v obdobju od 1951 do leta 1963.

Društvo je že v prvih letih uspešno izvajalo sprejete smernice, ki so jih zapisali v statutu društva. Ustanavljale so se podružnice, sekcije in komisije, prvo obliko glasila imenovanega Zbornik, pa je leta 1954 nadomestil Vestnik. Organizirala so se predavanja, seminarji in prvi mednarodni kongres o vodikovi vezi (1957) pod vodstvom poznejšega predsednika društva, prof. Dušana Hadžija. Na kongresu so se prvič po hladni vojni srečali vodilni znanstveniki tedanjih blokov.

Kot drugi je funkcijo predsednika nastopil prof. Roman Modic (*1911- †2003), pionir kemijskega inženirstva na Slovenskem, organizator katedre za kemijsko inženirstvo, rektor Ljubljanske univerze, poznejši direktor Kemijskega inštituta ter aktiven član uredniškega odbora Vestnika Slovenskega kemijskega društva. Njegov mandat je trajal od leta 1963 do 1974.

Tretji je funkcijo predsednika društva prevzel prof. Dušan Hadži(*1921- †2019),, redni profesor in član SAZU, neknadnji vodja laboratorija za strukturno kemijo na Kemijskem inštitutu ter svetnik generalnega direktorja tovarne Lek. Od leta 1992 je bil v pokoju, vendar je na Kemijskem inštututu nadaljeval svojo raziskovalno delo. Predsednik društva je bil med letoma 1974 in 1986, kasneje pa je bil izvoljen za častnega predsednika. Pod njegovim vodstvom so se izvedla številna znanstvena in strokovna srečanja slovenskega, jugoslovanskega in mednarodnega pomena, strokovni seminarji, tečaji in predavanja. Hkrati se je povečevalo tudi število sekcij, društveni Vestnik pa je redno izhajal.

Leta 1986 je krmilo vodenja prevzel prof. Ljubo Golič (*1932- †2007 ), dr. kemijskih znanosti in član SAZU, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Vse mednarodne povezave društva so tedaj potekale preko Unije kemijskih društev Jugoslavije, z osamosvojitvijo pa se je društvo začelo polnopravno vključevati v mednarodne povezave kemijskih društev. Sprejeto je bilo v Federacijo evropskih kemijskih društev (FECS), Mednarodno unijo za čisto in uporabno kemijo (IUPAC), Evropsko federacijo kemijskih inženirjev (EFCE) , Evropsko federacijo za polimere (EPF) in druge. Bolj in bolj se je krepil sloves revije Acta Chimica Slovenica, ki je z novim poimenovanjem nadomestila Slovenski kemijski vestnik. Na pobudo, ki je bila izražena v društvu, so kemiki leta 1989, v okviru Komisije za kemijsko izobraževanje in srednjih šol, začeli izdajati revijo Kemija v šoli. V času Goličevega mandata so se prvič organizirali tudi Kemijski dnevi, kot vseslovensko srečanje kemikov, kemijskih tehnologov in kemijskih inženirjev.

Predsednik z najdaljšim stažem, ki je društvo vodil  kar 21 let- od 1996 do 2017, je prof. Venčeslav Kaučič, redni profesor v pokoju in dolgoletni vodja Laboratorija za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu. Pod njegovim vodstvom je društvo še intenzivneje navezovalo stike s številnimi kemijskimi društvi po svetu. V letu 1998 je bila izdelana prva verzija domače spletne strani društva, kot tudi Acta Chimica Slovenica v elektronski obliki, dostopna širši zainteresirani javnosti. Istega leta je izšla predstavitvena dvojezična brošura društva, namenjena popularizaciji. Leta 2001 je društvo praznovalo svoj 50. jubilej, kar so počastili z izdajo publikacije z naslovom Slovensko kemijsko društvo / Slovenian Chemical Society 1951 – 2001. Leta 2008 je društvo izdalo prevod Nomenklature anorganske kemije, leta 2011 pa Kemijski priročnik na zgoščenki.

Nasledil ga je dr. Albin Pintar, ki je društvu predsedoval od 2017 do 2021. Revija Acta Chimica Slovenica je še pridobila na kakovosti s predanim delom in svežimi zamislimi uredniškega odbora. Ob 150. letnici periodnega sistema je bila izdana digitalna publikacija »Periodni sistem elementov praznuje 150 let«. Društvo je organiziralo seminarje, kongrese, simpozije in poletne šole, kjer gre izpostaviti predvsem konferenco Slovenski kemijski dnevi, ki je bila zasnovana tako, da prispeva h kariernemu razvoju mlajših raziskovalk in raziskovalcev. Na konferenci je društvo sodelovalo tudi z Ameriškim kemijskim društvom in Centralno tehniško knjižnico UL z dogodkom ACS on Campus (2019). Leta 2020 je v okviru konference Slovenski kemijski dnevi potekala tudi poletna šola s področja katalize.  V tem mandatu je bilo organizirano tudi več mednarodnih srečanj (ECIS 2018, EAAOP-6 2019, EFCATS Summer School 2020, EUROVARIETY 2021). Mednarodno sodelovanje je še naprej uspešno potekalo preko članstva v mednarodnih združenjih. Temeljito sta bili prenovljeni spletni strani ACSi in Slovenski kemijski dnevi, izdelane so bile promocijske zgibanke, izboljšana je bila celostna grafična podoba ter vzpostavljena komunikacija preko Facebooka in Twitterja. Društvo je prejelo nagrado Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, ki ga je podelila Slovenska znanstvena fundacija. Ob 70-letnici društva (15. februarja) je bila organizirana online slovesnost z dvemi poljubnimi predavanji prof. Alojza Demšarja in prof. Urbana Brena.

Trenutni predsednik je dr. Peter Venturini, ki je svoj mandat nastopil leta 2021. V tem času se uresničuje eden izmed glavnih ciljev društva, in sicer povezovanje članov, katerih število vztrajno raste. Organizirana je bila Slavnostna akademija ob 70 – letnici društva, ki je bila zaradi epidemije prestavljena za eno leto. V sklopu konference Slovenski kemijski dnevi so bile prvič podeljene nagrade za najboljša študijska dela s področja trajnostne kemije, v društvu pa se je tudi spodbujalo dijake k raziskovanju z razpisom, s katerim se je povezalo dijake slovenskih srednjih šol z mentorji strokovnjaki iz različnih inštitucij.

V društvu je skozi vse obdobje delalo in delovalo veliko število uglednih slovenskih kemikov, znanstvenikov, profesorjev in strokovnjakov iz prakse. Njim gre zahvala, da se je društvo ohranilo vsa ta leta.

Povzeto iz publikacije: Slovensko kemijsko društvo / Slovenian Chemical Society 1951 – 2001